Grad Slivnica

Grad Slivnica – simbol našega kluba

Za neposrednega prednika dvorca štejemo dvor, ki je leta 1428 s privoljenjem deželnega kneza zapisal svoji ženi Marjeti Friderik s Kleka. Dvor je torej stal na deželnoknežji zemlji. Leta 1443 je Friderik dobil v zajem dvor pri slivniškem gradu (Burgsleunz), vas poleg in vse pritikline, kar pomeni, da je takrat poleg dvora obstajal tudi grad o katerem nimamo drugih poročil.

Dvorec je leta 1493 pozidal iz Hrvaške priseljeni Jurij Kolonič, in sicer na mestu prejšnjega gradu, ki je bil razdejan v vojskah. Kolonič se je priselil sem leta 1480 in si tu nekaj pozneje pridobil dediščino hčera Hansa s Kleka, Friderikovega sina. Dvorec in posest so za njim dedovali njegovi sinovi, ob cenistvi posesti leta 1541 pa je že v rokah njegovih vnukov. Adam Kolonič in njegova soproga Johana roj. baronica pl. Stadl sta Slivnico leta 1608 prodala Herbersteinom za 30.000 fl., ti pa so jo obdržali v posesti do leta 1738, nato pa skupaj s Framom prodali grofu Francu Ludoviku pl. Khuenburgu. Njeni poznejši lastniki so bili knez Stanislav Poniatowsky, nato grof Klemens Brandis, ki je stavbo (okoli leta 1860) prezidal in postavil leta 1862 novo kapelo, leta 1880 Herman Pauls, okoli leta 1900 Karel pl. Rudnicki, po letu 1906 in med obema svetovnima vojnama grof Franc Schönborn iz Starega Futoka v Bački. V dvorcu je nazadnje deloval vzgojni dom za fante, sedaj pa je opuščen ga počasi načenja zob časa. Stavbno zgodovino dvorca determinira nekaj temeljnih mejnikov. Prvotno graščino je na mestu nekdanjega dvora leta 1493 pozidal Jurij Kolonič, znan po imenu Krabat. Graščina je najbrž obsegala le vzhodni trakt današnje stavbe, v katerem se je ohranil poznogotski portal (na sliki desno). To skromno zasnovo je eden izmed Koloničev leta 1582 prezidal v štiritraktno graščino, utrjeno s štirimi okroglimi stolpiči in vodnim jarkom, ki jo kaže Vischerjeva upodobitev iz okoli leta 1681. Okoli leta 1862 je Klemens Brandis prezidal graščino v dvorec in ji dal sedanjo neogotsko podobo.